Raziskovalki Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani sta v soavtorstvu raziskovalcev mednarodnega projekta HERA v reviji International journal of environmental research and public health objavili članek z naslovom Diversity competency and access to healthcare in hospitals in Croatia, Germany, Poland, and Slovenia/Kompetentnost za raznolikost in dostop do zdravstvene oskrbe v bolnišnicah na Hrvaškem, v Nemčiji, na Poljskem in v Sloveniji.

Prof. dr. Mojca Ramšak je o raziskavi povedala: »Prvič smo primerjali interne dokumente, ki vsebujejo informacije o politikah kakovosti v zvezi z dostopom do zdravstva nekaterih ranljivih skupin v bolnišnicah v Sloveniji, na Hrvaškem, Poljskem in v Nemčiji. Ugotovili smo, da se od skupaj 365 analiziranih dokumentov navodila zaposlenim v zvezi s kulturno raznolikostjo pretežno osredotočajo na splošno prepoved diskriminacije pri zagotavljanju zdravstvenega varstva; od posebnih predpisov pa so omenjene jezikovne ovire pripadnikov drugih etničnih skupin ter izvajanje verskih obredov prevladujoče religije. Potrebe po zdravstvenem varstvu bolnikov z neheteronormativno spolno usmerjenostjo, interseksualnih in transspolnih pacientov so izrecno obravnavane v le nekaj internih dokumentih.« Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec je dodala, da »so politike bolnišnic v obravnavanih državah v predkovidnem obdobju posvečale premalo pozornosti kulturnim kompetencam zaposlenih ali jim o tem dodatno izobraževale, čeprav so formalno izpolnjevale vse predpisane standarde v zvezi s tem. V kovidnem obdobju, iz katerega sicer v raziskavi nimamo podatkov, pa iz drugih virov vidimo, da bolnišnično osebje ob znatnih naporih poskrbi za vse skupine bolnikov enako.«

Avtorji znanstvenega članka iz projektnega konzorcija, ki raziskujejo na področjih zgodovine medicine, medicinske humanistike in bioetike, dr. Robert Doričić, dr. Marcin Orzechowski, dr. Marianne Nowak, mag. Ivana Tutić Grokša, dr. Katarzyna Bielińska-Kowalewska, dr. Anna Chowaniec, dr. Mojca Ramšak, dr. Paweł Łuków, dr. Amir Muzur, dr. Zvonka Zupanič-Slavec in dr. Florian Steger, so v znanstvenem članku pojasnili tudi, da na dobro interakcijo z različnimi družbenimi skupinami v bolnišničnem okolju vplivajo tako odnos zdravstvenih delavcev do bolnikov in svojcev kot tudi strateška zaveza in organizacijska ureditev bolnišnic. Optimalno skrb za bolnike iz različnih kulturnih okolij pa je mogoče doseči z ukrepi, ki vključujejo protokole in politike raznolikosti, od zagotavljanja jezikovnega tolmačenja do razvijanja kulturnih kompetenc zdravstvenega kadra.

Članek je dosegljiv na tej tej povezavi.

Študijo je financirala HERA (HUMANITIES IN THE EUROPEAN RESEARCH AREA Joint Research Programme under HERA Public Spaces: Culture and Integration in Europe Programme (Hera.2.029)). 

Pri evropskem projektu »Healthcare as a Public Space: Social Integration and Social Diversity in the Context of Access to Healthcare in Europe«/»Zdravstvo kot javni prostor: Družbena integracija in družbena različnost v kontekstu dostopa do zdravstva v Evropi« (2019–2022), ki poteka v okviru programa ERA-NET Cofund oz. HERA (Humanities in the European Research Area; Joint Research Programme European Public Space, Culture and Integration Public Space: Culture and Integration in Europe), kot konzorcijski partner sodeluje tudi Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Raziskovalna skupina je v septembru 2020 objavila izvirni znanstveni članek v reviji BMC Public Health:

Marcin Orzechowski, Marianne Nowak, Katarzyna Bielińska, Anna Chowaniec, Robert Doričić, Mojca Ramšak, Paweł Łuków, Amir Muzur, Zvonka Zupanič-Slavec and Florian Steger, Social diversity and access to healthcare in Europe: how does European Union’s legislation prevent from discrimination in healthcare? BMC Public Health (2020) 20:1399.

V članku so raziskovalci iz Nemčije, Poljske, Hrvaške in Slovenije (prof. dr. Mojca Ramšak, raziskovalka, in prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, vodja slovenske skupine) analizirali smernice in pravne predpise evropskih institucij glede dostopa do zdravstvenega varstva za nekatere ranljive skupine. Ugotovili so, da je protidiskriminacijsko pravo EU glede dostopa do zdravstvenega varstva fragmentarno in da prepoved diskriminacije ne zajema v celoti vseh vidikov družbene raznolikosti.

V kratkem sledi še nadaljevanje te objave, v katerem bodo raziskovalci primerjalno predstavili izvajanje smernic in pravnih predpisov EU v nacionalnih zakonodajah in v klinični praksi.